Vdori v računalniške sisteme, spletno ribarjenje in spletno nadlegovanje – vsako leto v Avstriji več sto tisoč potrošnikov postane žrtev kibernetskega kriminala. Posledice so lahko izjemno hude, storilcem pa gre na roko anonimnost na spletu.
Število prijav na večini področij kriminalitete, kot so vlomi v stanovanja ali gospodarski kriminal, ostaja visoko. Na področju kibernetskega kriminala pa se je po podatkih avstrijskega zveznega kriminalističnega urada število prijav leta 2016 v primerjavi s prejšnjim letom povečalo za 30,9 odstotka na nekaj več kot 13.000 primerov.
Kibernetski kriminal lahko prizadene vsakogar
Danes je lahko žrtev kibernetskega kriminala vsak uporabnik interneta - čeprav si tega mnogi ljudje in cela podjetja nočejo priznati. Največja šibka točka je bila in ostaja človek. Posledična finančna škoda je ogromna. V Avstriji vsako leto nastane škoda v višini več milijonov evrov, pojasnjuje Wolfram Littich, predsednik uprave skupine Allianz v Avstriji in podpredsednik avstrijskega združenja zavarovalnic VVO. Kot kaže aktualna raziskava Kuratorija za prometno varnost (KFV), je število neprijavljenih primerov kibernetskega kriminala in posledične škode v Avstriji visoko. Tako 24 odstotkov vprašanih navaja, da so bili v zadnjih letih žrtve kaznivega dejanja kibernetskega kriminala, pri čemer so utrpeli škodo.
Visoka finančna škoda in dolgotrajne psihične posledice
Če te podatke preračunamo na vse aktivne uporabnike spleta v Avstriji, ki jih je približno 4,2 milijona, to pomeni, da je v zadnjih letih vsaj milijon ljudi v Avstriji zaradi najmanj enega takšnega dogodka utrpelo finančno škodo ali psihične posledice. »Po navedbah prizadetih so jim v zadnjih letih največ finančne škode povzročili virusi in goljufije pri dobavi blaga,« pojasnjuje direktor KFV Othmar Thann. Po raziskavi KFV, v kateri je sodelovalo več kot 2.400 oseb, je finančna škoda še posebej velika pri kraji občutljivih podatkov oziroma kraji identitete. Prizadeti povprečno škodo ocenjujejo na približno 1.200 evrov. Tudi žrtve spletnih goljufij včasih utrpijo veliko finančno škodo. Pri podjetjih lahko ta hitro doseže milijone ali milijarde, če občutljivi podatki brez njihove privolitve pridejo v tuje roke.
Mala podjetja so še posebej ogrožena
Prizadeti navajajo, da nastala škoda v povprečju znaša 480 evrov. Vendar spletni kriminal nima vedno le finančnih posledic, tudi duševne posledice so lahko izjemno hude: v raziskavi KFV je 72 odstotkov oškodovancev navedlo, da so zaradi incidenta utrpeli hude do zmerne duševne in čustvene posledice. Najhujše duševne posledice doživljajo žrtve posegov v duševno integriteto (trpinčenja) in kraje identitete. Da kibernetski kriminal ne prizadene le posameznikov, kaže tudi nedavna raziskava revizijske družbe KPMG. Tako 30 odstotkov anketiranih podjetij navaja, da so že utrpela škodo zaradi kibernetskega kaznivega dejanja. »Tako mala in srednje velika podjetja kot tudi veliki koncerni morajo še okrepiti svojo ozaveščenost o kibernetski varnosti,« pojasnjuje Andreas Tomek, partner v družbi KPMG na področju svetovanja. »Podjetja potrebujejo celovit pogled, da se lahko učinkovito spopadejo z izzivi kibernetskega kriminala.« Potreben je celovit in uravnotežen pristop, ki poleg tehnologij upošteva tudi ljudi in procese. Kibernetska varnost mora preprosto postati odgovornost vodstva, da se bodo podjetja lahko ubranila pred kibernetskim kriminalom.
Rešitve: