Na podlagi vprašanj več strank smo primer podrobneje preučili in v nadaljevanju obravnavamo tehnične vidike dopisa, vendar to ni pravno svetovanje.
V drugem odstavku je navedeno: »Po obisku vaše spletne strani je moja stranka ugotovila, da ste brez njenega soglasja njen naslov IP 212.95.5.xxx posredovali družbi iz ameriškega koncerna »Alphabet Inc.« (»Google«). «
Ta trditev ne drži iz naslednjih razlogov:
Vsi naslovi IP v dopisu so dinamični naslovi IP oziroma naslovi IP v omrežju NAT operaterja Magenta / Telering. S tehničnega vidika to pomeni, da je za posameznim naslovom IP več internetnih priključkov različnih strank z zasebnimi naslovi IP, zato na podlagi tega naslova IP ni mogoče ugotoviti, za katero stranko gre.
Vse pisave, zahtevane pri Googlu, imajo določen čas predpomnjenja. To pomeni, da se pisava, ko uporabnik obišče spletno stran, ki jo uporablja, za 365 dni shrani v računalnik (v predpomnilnik brskalnika) in se ob obisku naslednje spletne strani ne prenese znova z Googlovega strežnika.
Vse zahteve za Google Cloud in njegove statične vsebine – torej slike, CSS, pisave, JavaScript, zemljevide in podobno – se prek storitve z imenom Anycast-DNS preusmerijo v najbližji podatkovni center. V našem primeru, ko dostopamo iz Avstrije, je to običajno Frankfurt. (fra16s53-in-f3.1e100.net [142.250.185.227])
Za te strežnike velja Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR), zato smejo podatke tretjim osebam posredovati le s soglasjem. Po Googlovih navedbah se podatki o dostopih shranjujejo le v anonimizirani obliki, da bi v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov zagotavljal svoje storitve.Posnetki zaslona v dopisu prikazujejo le vključitev Googlovih vsebin in posnetek spletne strani, ne pa tudi tega, ali je do prenosa podatkov dejansko prišlo. Glede posredovanja podatkov glejte točki 2 in 3.
Zaradi navedenih razlogov so te trditve zelo vprašljive. Z analizo dnevniških datotek strežnika, na katerem gostujejo spletne strani več strank, smo ugotovili, da so bili ti različni in med seboj nepovezani gostitelji obiskani v razmiku nekaj milisekund.
Takšen način obiskovanja strani, vključno z izdelavo posnetkov zaslona, je mogoč le z avtomatizacijo s pomočjo spletnega pajka in na primer Googlovih ali Mozillinih orodij za testiranje enot – ustrezni klici so dokumentirani na tej spletni strani:
Uporaba brskalnika brez grafičnega vmesnika za zajem posnetkov zaslona spletnih strani
Dokumentacija za API Google Chrome
Posnetki zaslona v dopisu so bili verjetno ustvarjeni z orodjem Headless Google Chrome – izdelkom Googla in njegovega ameriškega koncerna Alphabet Inc ...
Uporaba Googlovih vsebin je zaradi hitrih strežnikov običajen način za pospešitev nalaganja spletnih strani in ne bi smela pomeniti kršitve uredbe GDPR, saj se podatki posredujejo z evropskih strežnikov.
Pri tem dopisu je zelo nenavadno tudi to, da za nakazilo odškodnine ni navedena referenčna številka, kar vzbuja sum lažnega predstavljanja v velikem obsegu. Pri nakazilu naj bi vpisali le »poravnava«, zato plačila ni mogoče nedvoumno povezati z omenjenim primerom.
Ti množični dopisi so bili poslani prek storitve družbe Österreichische Post:
Pošiljanje pisem prek spleta Post.at
Več informacij in najnovejše novice o tem primeru na: